Introduction
Pogojna poved [conditional sentence] je ponavadi sestavljena iz dveh delov: if-stavka [if-clause] (ali odvisnega stavka), ki izraža pogoj, in glavnega stavka [main clause], ki izraža posledico tega pogoja.
Prvi pogojnik [first conditional] uporabljamo za izražanje prihodnjih pogojev in posledic, ali nečesa, kar se lahko zgodi.
Form
Pri first conditional uporabimo present simple za if-del povedi (čeprav govorimo o prihodnjem pogoju), in future simple za posledični del povedi.
Vrstni red povedi ne spremeni pomena, zaradi česar obstajata dva načina tvorjenja teh izrazov:
| If-clause (condition) | (,) | Main Clause (consequence) |
|---|---|---|
| If + Present Simple | , | Simple Future |
ali
| Main Clause (consequence) | If-Clause (condition) |
|---|---|
| Simple Future | if + Present Simple |
Example
- If you are optimistic, you will be happier in your life.
- I will love you back if you love me.
Use
First conditional izraža nekaj, kar je zares mogoče v prihodnosti.
- If uporabljamo za izražanje pogojev in posledic v prihodnosti;
- If uporabljamo, ko želimo reči, da se bo pogoj morda uresničil.
Summary
Pogojna poved je sestavljena iz dveh delov: if-stavka [if-clause] (pogoj) in glavnega stavka [main clause] (posledica pogoja).
Prvi pogojnik [first conditional] uporabljamo za opisovanje rezultata pogojev, ki se ne bodo zagotovo uresničili v prihodnosti, je pa zelo verjetno, da se bodo. Uporabljamo ga tudi za izražanje stvari, ki se bodo gotovo zgodile v prihodnosti.
If= Pogoj se bo morda takoj zgodi.
Strukture so:
If + present simple + , + future simple
Future simple + if + present simple
Na primer:
— “If you tell me what to buy, I will go to the supermarket.” = Prvi del stavka je pogoj, ki omogoča rezultat, izražen v drugem delu.
— “I will go to the supermarket if you tell me what to buy.” = Prvi del stavka je rezultat pogoja, izraženega v drugem delu.
Ponovi to vsebino v delu {Form} in si poglej del {Example}, ki prikazuje rabo v kontekstu.